»Prijatelj ljubi v vsakršnih časih in brat se izkaže v stiski.« (Pregovori 17,17)
Dragi bralci in bralke! Ena preprosta misel lepo sovpada z zgornjo Božjo besedo iz knjige pregovorov, in sicer, da obstajajo ljudje, ki lahko iz madeža celo sonce naredijo. In to so verjetno res tisti pravi prijatelji, po katerih skoraj vsak človek tako zelo hrepeni. Po pravih prijateljskih odnosih in stikih, po dobrem sobivanju. Vemo namreč, da so osnovne medčloveške vezi, katere lahko z eno besedo opišemo kot prijateljske, temelj vsake skupnosti, temelj vseh naših odnosov. Prijateljstvo je bilo vedno visoko čislano. In nič kaj drugače ni pri krščanstvu, nič kaj drugače ni pri besedah, ki jih izrekel sam Kristus o tej vrednoti. Pravi prijatelj celo svoje življenje dá za drugega… Osnovna ljubezen je po Kristusu temelj vsakega resničnega prijateljstva. Celo tako daleč gre ta ljubezen, to globoko prijateljstvo, da ne išče svojega, da se ne veseli krivice, ampak da se veseli dobrega, resnice, da privošči vse dobro in lepo drugemu, sočloveku. In prav ta temelj bi moral rasti z nami ljudmi vse od našega otroštva naprej. Ta temelj, kateri bi bil tako globoko zasidran v nas, da bi pognal močne korenine, naše drevo življenja pa da bi čim bolj služilo vsem ljudem okrog nas, krošnje pa dajale zavetje. Ta ideal verjetno ne sovpada z današnjimi modernimi potezami življenja, kjer primanjkuje čas, kjer je mnogo vseh dobrin večkrat na račun človeške bližine, kjer ni vse porazdeljeno, kjer prijateljstvo človek – k človeku ni najvišja, osnovna vrednota. In kje sploh je ta vrednota? Na katerem mestu lestvice vrednot? Pri nekaterih visoko, pri mnogih pa verjetno daleč nizko. Pa vendar nas ravno ta naš moderen in dragoceni čas kliče k prijateljstvom na vseh nivojih našega življenja. To je namreč naša osnovna krščanska drža. Da pristopamo čim bolj prijateljsko in spoštljivo, pravično, pošteno eden k drugemu. Srčno in duhovno, z dobrimi nameni in željami. Čim več takšnih človeških »sonc« je potrebnih, ki bodo iz madežev, iz težav, iz razočaranj in stisk, iz krivic in življenjskih viharjev delali ljudem sončne dni. To je eden izmed osnovnih temeljev življenja. Preprost, a kakor da včasih najtežji.
Lepo ter v vsem blagoslovljeno pot vam želim in seveda mnogo prijateljstev!
Katja Ajdnik, duhovnica (Puconci)